Apnea

Podvodna apnea je začasna, prostovoljna prekinitev dihanja in potopitev v vodo le z zrakom v pljučih, brez pripomočkov za dihanje.

 

Čeprav beseda “apnea” ni povezana z vodo, se uporablja kot sinonim za potapljanje na vdih, torej apnea = potapljanje na vdih.

 

Potapljanje na vdih (ang. freediving) je pogosto zamešano za potapljanje z jeklenko (ang. scuba diving), kjer je z dodatno opremo omogočeno dihanje pod vodo za daljši čas. Apnea je bolj sonaravna oblika potapljanja v globino: večina apneistov uporablja le masko, potapljaško obleko in plavuti.

 

Rekreativni apneisti se potapljajo zaradi užitkov, ki jih občutijo ob raziskovanju svojih zmožnosti in podvodnega sveta; nekatere zanima ribolov; največ pozornosti pa pritegne tekmovalna apnea, kjer profesionalni apneisti tekmujejo za globino, razdaljo ali čas.

Potapljanje na vdih se je pojavilo zaradi preživetvenih in trgovskih namenov. Začetki segajo v prazgodovino.

 

Antični apneisti so lovili ribe, nabirali gobe, korale in bisere, reševali potopljene dragocenosti ter pomagali pri vojaških akcijah. Potapljali so se brez mask in uporabljali le preproste pripomočke, kot je usnjeni mehur za dihanje ali primitivne plavuti. Zaradi omejenega znanja o varnosti je bila takrat apnea lahko smrtonosna dejavnost.

 

V Grčiji so se apneisti stoletja potapljali z na vrv privezano kamnito utežjo (skandalopetra), s katero so se enostavno in hitro spustili do dna, drugi pa so jih potegnili na površje. Japonske apneistke Ama pa že 2,000 let tradicionalno nabirajo bisere in se še danes potapljajo na starodaven način. Potapljajo se celo življenje, saj starejši potapljači ponavadi lahko ostanejo potopljeni dlje kot mlajši.

 

V drugi polovici 20. stoletja je apnea doživela razvoj, ko so tekmovalni potapljači začeli premikati takratne meje mogočega. Odtlej so varnost, znanost in razumevanje potapljanja na vdih strmo napredovali.

TO JE POTAPLJANJE Z JEKLENKO

Za razliko od potapljanja z jeklenko imamo apneisti na voljo ‘le’ kisik, ki ga vdihnemo pred potopom. Pri potapljanju na vdih lahko pod vodo ostanemo le nekaj minut, a se hitreje in enostavneje potopimo globlje, smo okretnejši ter bolj v sozvočju s podvodnim svetom.

 

TO JE EKSTREMNI ŠPORT

Zaradi neizprosnih razmer v globinah si ta naziv zasluži le tekmovalna apnea, veliko pogostejša rekreativna pa ne. Pri obeh je ključna popolna sproščenost, ki jo dosežemo le, kadar vemo, da smo popolnoma varni in varovani. Potapljanje na vdih je edini ‘ekstremni’ šport, kjer dosegamo boljše rezultate, kadar se v telesu ne sprošča adrenalin.

 

TO JE SMRTNO NEVAREN, SAMOMORILSKI ŠPORT

Apnea je vse drugo kot to. Je poklon življenju, kjer je vdih po potopu kot prvi vdih ob rojstvu. Večina ljudi je dezinformiranih, saj se s potapljanjem na vdih sreča preko:

  • filma “Velika Modrina”, kjer glavna protagonista tekmujeta v danes ne več aktualni disciplini “No Limits” in se na koncu filma prostovoljno odločita za smrt v vodi
  • tekmovalnih disciplin, ki jih mediji radi prikažejo kot nevarno, odtujeno senzacijo, kjer apneisti, polni samomorilskih teženj, tekmujejo za globinske rekorde.

 

Omenjeni fiktivni film je potapljanju na vdih prinesel veliko koristne publicitete, hkrati pa tudi veliko škode, saj uporablja imena resničnih apneistov, a pripoveduje o tragičnih dogodkih, ki se niso zgodili.

Potapljanje na vdih je nevarno le, če se ne upoštevajo osnovni varnostni protokoli. S pravilnimi ukrepi pa vse nevarnosti praktično izničimo.

 

VEČINA NESREČ SE ZGODI GLOBOKO POD POVRŠJEM

V vsej zgodovini rekreativnega potapljanja na vdih je le peščica izkušenih apneistov umrla med treningom v globino. Pri potapljanju na vdih do večine utopitev pride tik pred površjem - v plitvi vodi ali v bazenu. Glavni razlog sta neizkušenost in pomanjkljiva varnost.

 

TO JE INDIVIDUALNI ŠPORT

Vsak apneisti se pod vodo izpostavi potencialnim nevarnostim, kot so izguba zavesti ali koordinacije gibanja. Zato se nikoli ne potapljamo sami, saj se lahko zgodi, da bo naše življenje odvisno od pomoči sopotapljača. Ali obratno. Apnea je timski šport, zaradi intimnega zaupanja svojega življenja drugemu pa je tudi zelo socialna aktivnost.

 

KLJUČNA JE VISOKA FIZIČNA PRIPRAVLJENOST

Pri tradicionalnih japonskih apneistih Ama je znano, da so starejši apneisti lahko potopljeni dalj časa kot mlajši. Za dober rezultat moraš premagovati psihološke blokade, da mirno zadržiš dih. Pri potapljanju na vdih je mentalna pripravljenost pomembnejša od fizične moči.

 

KLJUČNA JE VELIKA KAPACITETA PLJUČ

Preko 50 % kisika je shranjenega v krvi, 13 % v mišicah, do 35 % pa v pljučih. Večja kapaciteta pljuč pomaga, a ni najpomembnejši dejavnik. Pri potapljanju na vdih sta za ohranjanje kisika ključna predvsem sproščenost ter potapljaški refleks.

POTAPLJAŠKI REFLEKS SESALCEV je skupek fizioloških procesov, ki se v človeškem telesu samodejno sprožijo pri daljšem potopu v globino, da optimizirajo zaloge kisika v vodi. Je pomemben obrambni mehanizem telesa.

 

Zaradi tega nezavednega refleksa lahko dosegamo izjemne globine, se bolj sprostimo in brez kisika pod vodo preživimo dlje kot na suhem, saj:

  • povzroči, da naš srčni utrip začne padati (pri natreniranih apneistih tudi pod 10 udarcev/minuto), s čimer upočasni porabo kisika
  • krči žile v nogah in rokah, s čimer preusmeri kri proti vitalnim organom (ta kri med drugim napolni predel okrog pljuč, da jih zaščiti pred stiskom zaradi velikega pritiska na globinah)
  • sprosti dodatno zalogo kisika iz vranice

 

Potapljaški refleks se sproži ob stiku obraza s hladno vodo. Močno je prisoten pri vodnih sesalcih (tjulnji, vidre, delfini, kiti itd.), nekoliko manj pa pri ljudeh (dojenčki do 6. meseca pri potopu refleksno zadržijo dih, da zaščitijo svoje dihalne poti).

DIHALKA IN MASKA

Skozi dihalko sproščeno dihamo pred potopi. Masko imamo za boljšo vidljivost in ker moramo pod vodo izenačevati tudi pritisk okoli oči. Plavalna očala tega ne omogočajo.

 

OBLEKA IN UTEŽI (okoli pasu, vratu, hrbta ali nog)

Obleka je nepogrešljiva za potapljanje v hladnejših vodah ali ko smo v vodi dalj časa. Mora biti udobna in prožna, predvsem okoli prsnega koša. Z utežmi uravnovesimo plovnost obleke, ki nas sicer vleče proti površju.

 

STEREO (dvojne) ALI MONO (enojne) PLAVUTI

Večinoma se potapljamo in plavamo z eno plavutko na vsaki nogi. Monoplavut se najpogosteje v tekmovalni apnei. Je efektivnejša in hitrejša, a manj okretna in zato manj praktična za rekreativno potapljanje.

Kot pri vseh športih tudi pri potapljanju na vdih lahko pride do usodnih poškodb. Za maksimalno varnost se zato brezkompromisno držimo vseh varnostnih pravil. V 67 letih tekmovalne apneje se je pripetila ena smrtna nesreča. Navajamo najpogostejše napake pri rekreativni apneji

 

POTAPLJANJE BREZ (USPOSOBLJENEGA) SPREMSTVA

Pri večini nesreč so se apneisti potapljali sami ali pa je njihov partner narobe reagiral, ko so potrebovali pomoč.

 

NEPRAVILNO IZENAČEVANJE PRITISKA

Nepravilno izenačevanje pritiska v ušesih in maski med potopom v globino lahko trajno poškoduje bobniče ali oči.

 

HIPERVENTILACIJA

Nekateri pred potopom namerno dihajo hitro in globoko, kar poruši ravnovesje O2 in CO2 v pljučih. To sicer omogoči daljši potop oz. čas pod vodo, a lahko vodi v nezavest.

 

PRETIRAVANJE

Pri odgovornem potapljanju na vdih sta telo in um zmožna brez posledic prenesti obremenitve pod in nad gladino.

Obstajajo različne discipline potapljanja na vdih in različni pripomočki, ki so zanje potrebni. Večina apneistov uporablja le masko, potapljaško obleko in plavuti.

 

GLOBINA (odprto morje)

POTOP S KONSTANTNO OBTEŽITVIJO oz. 

CONSTANT WEIGHT APNEA (CWT)

Najpogostejša in najljubša disciplina večine apneistov. Navzdol in navzgor se ob vrvi poganjaš s plavutmi ali monoplavutjo.

 

POTOP S KONSTANTNO OBTEŽITVIJO BREZ PLAVUTI oz.

CONSTANT WEIGHT APNEA WITHOUT FINS (CNF)

Najpristnejša in najzahtevnejša disciplina, kjer sta edina rekvizita tvoje telo in plavalna tehnika. Ob vrvi se potapljaš počasneje in manj globoko.

 

PROSTI POTOP oz.
FREE IMMERSION APNEA (FIM)

Po vrvi se z rokami vlečeš navzdol in navzgor. Navzdol se vlečeš, dokler ne začneš prosto padati, navzgor pa se vlečeš celo pot.

 

POTOP S SPREMENLJIVO OBTEŽITVIJO oz.
VARIABLE WEIGHT APNEA (VWT)

Športna disciplina, kjer se v globino spustiš z obteženimi sanmi, na površje pa se vrneš z vlečenjem vrvi, s plavanjem ali s plavutmi.

 

POTOP BREZ OMEJITEV oz.
NO-LIMITS APNEA (NLT)

Najekstremnejša tekmovalna disciplina, poznana iz filma "Velika Modrina". Spustiš in vzpneš se z metodo po lastni želji. Najpogosteje se z obteženimi “sanmi” po vrvi hitro spustiš do želene globine. Tam napihneš balon, ki te s sanmi vred dvigne na površje. Ker telo večino časa miruje, lažje dosežeš največje globine. Zaradi nedavnih odmevnih nesreč se v tej disciplini do nadaljnjega ne tekmuje več.

 

SKANDALOPETRA
Antična disciplina, pri kateri se potopiš s pomočjo kamna, pritrjenega na vrv. Je timsko delo: ko dosežeš želeno globino, te na površju drugi začne vleči navzgor.

 

RAZDALJA (25 m ali 50 m bazen)

DINAMIČNA APNEA S PLAVUTMI oz.
DYNAMIC APNEA WITH FINS (DYN)

V bazenu pod vodo s plavutmi ali monoplavutjo plavamo v vodoravnem položaju.

 

DINAMIČNA APNEA BREZ PLAVUTI oz.
DYNAMIC APNEA WITHOUT FINS (DNF)

V bazenu pod vodo brez pogonskih pripomočkov plavamo v vodoravnem položaju.

 

ČAS (bazen)

STATIČNA APNEA V MIROVANJU oz.
STATIC APNEA (STA)

V bazenu s potopljenimi dihalnimi potmi ležimo na vodi in čim dalj držimo sapo.

GLOBINA

POTOP S KONSTANTNO OBTEŽITVIJO (CWT)
M -130 m Alexey Molchanov (RUS) 2018 (NEW)
Ž -107 m Alessia Zecchini (ITA) 2018 (NEW)
M -110 m Samo Jeranko (SLO) 2018 (NEW)
Ž -105 m Alenka Artnik (SLO) 2018 (NEW)
POTOP S KONSTANTNO OBTEŽITVIJO BREZ PLAVUTI (CNF)
M -102 m William Trubridge (NZL) 2016  
Ž -73 m Alessia Zecchini (ITA) 2018 (NEW)
M -77 m Samo Jeranko (SLO) 2015  
Ž -54 m Alenka Artnik (SLO) 2017  
PROSTI POTOP (FIM)
M -125 m Alexey Molchanov (RUS) 2018 (NEW)
Ž -97 m Sayuri Kinoshita (JPN) 2018 (NEW)
M -106 m Samo Jeranko (SLO) 2018 (NEW)
Ž -75 m Alenka Artnik (SLO) 2016  
POTOP S SPREMELJIVO OBTEŽITVIJO (VWT)
M -146 m Stavros Kastrinakis (GRE) 2015  
Ž -130 m Nanja van den Broek (NED) 2015  
M -106 m Jure Daić (SLO) 2014  
Ž / / /  
POTOP BREZ OMEJITEV (NLT)
M -214 m Herbert Nitsch (AUT) 2007  
Ž -160 m Tanya Streeter (USA) 2002  
M -101 m Jure Daić (SLO) 2009  
Ž / / /  
SKANDALOPETRA
M -112 m Andreas Güldner (GER) 2014  
Ž -77,5 m Jenna Apokotos (GRE) 2017  
M -94 m Jure Daić (SLO) 2014  
Ž / / /  

RAZDALJA

DINAMIČNA APNEA S PLAVUTMI (DYN)
M 300 m Mateusz Malina (POL) 2016  
    Giorgos Panagiotakis (GRE) 2016  
Ž 250 m Alessia Zecchini (ITA) 2016  
M 250 m Andrej Ropret (SLO) 2016  
Ž 200 m Vita Kremser (SLO) 2018  
DINAMIĆNA APNEA BREZ PLAVUTI (DNF)
M 244 m Mateusz Malina (POL) 2016  
Ž 200 m Magdalena Solich (POL) 2018  
M 180 m Samo Jeranko (SLO) 2019  
Ž 130 m Vita Kremser (SLO) 2018  

ČAS

STATIČNA APNEA V MIROVANJU (STA)
M 11:35 min Stéphane Mifsud (FRA) 2009  
Ž 9:02 min Natalia Molchanova (RUS) 2013  
M 9:03 min Andrej Ropret (SLO) 2019  
Ž 5:48 min Neza Cec (SLO) 2019